Ptice v snegu: zakaj ni nujno, da odletijo na jug

Ptice selivke, ki so zelo odvisne od sezonske hrane, kot so na primer žuželke, se pozimi preselijo v tople kraje, da bi tam našle hrano. Večina se na pot odpravi konec avgusta ali v začetku septembra, selitvena sezona pa traja vse do novembra.

Čeprav smo trenutno na vrhuncu selitvene sezone, ko se večina ptic v Sloveniji seli v Afriko, pa v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) opažajo, da se jih vse več odloča za prezimovanje v višjih geografskih širinah.

Kot je pojasnila Urša Očko, predstavnica za odnose z javnostmi v društvu in koordinatorka popisa bele štorklje v Sloveniji, so podobna opažanja zabeležili po vsej Evropi, spremembe selitvenih poti pa povezujejo z globalnim segrevanjem in posledično milejšimi zimami.

V Sloveniji to še posebej opažajo pri belih štorkljah, pa tudi žerjavih in njivskih goseh. "Žerjavi danes prezimujejo višje kot v preteklosti, saj zaradi milejših zim v višjih geografskih širinah že najdejo dovolj hrane za preživetje," je povedala Očko.

Tudi njivske gosi, ki so bile pred še nekaj leti pogoste zimske gostje v Sloveniji, so spremenile svoje selitvene poti. Danes jih vse več prezimuje v državah na severozahodu in zahodu Evrope, kot sta Nizozemska in Belgija.

V DOPPS pozimi vse pogosteje opažajo tudi črnoglavke, ki so jih pri nas v zadnjih petih letih večkrat zabeležili januarja, in šmarnice.

V Sloveniji pozimi vse več belih štorkelj

Spremembe v selitvi so najbolj izrazite pri belih štorkljah, ki se običajno odpravijo vse do Sudana. Kot je povedala Očko, nekatere štorklje opuščajo selitev ali skrajšajo svojo pot s tem, da ne migrirajo v Afriko in se pomaknejo le nekoliko južneje.

V DOPPS podatke o prezimovanju štorkelj zbirajo z opazovanjem domačinov v obdobju od 15. novembra do 15. februarja. Zaenkrat zbrani podatki kažejo, da lahko v Sloveniji pozimi najdemo vse več štorkelj, ki so od leta 1999 do 2010 tu le posamično prezimovale. "Leta 2023 smo jih v tem času zabeležili okoli deset, lani pa jih je bilo vsaj 20," je povedala Očko.

Razlog, zakaj lahko slednje preživijo zimo tudi tu in ne samo v južnejših krajih, se skriva v njihovi prehrani. Čeprav se prehranjujejo z žuželkami in dvoživkami, velik del njihovega menija predstavljajo tudi miši in voluharice, ki jih lahko najdejo pozimi. Takrat se prehranjujejo podobno kot čaplje, ki so v primeru zaledenelosti voda prav tako pretežno odvisne od miši in drugih malih sesalcev.

"Če pozimi ni debele snežne odeje, najde štorklja dovolj hrane zase, zato ji je lažje ostati tu, kot pa se odpraviti na dolgo pot," je še povedala Očko.

"To ni težava, temveč strategija"

Čeprav bi sprva lahko menili, da sta prezimovanje štorkelj in njihova vse večja prisotnost težava, je Očko pojasnila, da gre pravzaprav za strategijo, ki pticam koristi. "Štorklje so ugotovile, da prezimovanje v Evropi pomeni prednost in boljšo možnost preživetja," je dejala.

Ptice imajo namreč dolgo pot do Afrike, med katero so izpostavljene številnim nevarnostim. Selitve na primer ne preživi kar 75 odstotkov mladičev, ki so manj izkušeni, prilagodljivi in iznajdljivi od odraslih štorkelj, katerih smrtnost je manjša.

V DOPPS sklepajo, da je ena od strategij prezimovanja tudi to, da so lahko štorklje prej prisotne na graditvenem območju. Ker njihova populacija ne narašča le pri nas, ampak po vsej Evropi, jim zmanjkuje primernih gnezdišč.

"Tista, ki je prva na območju, lahko zasede gnezdo," je povedala Očko. "Če štorklja pozimi ostane tu, lahko začne urejati svoje gnezdo že februarja ali marca. Če se pa seli in vrne šele aprila, mora morda takrat poiskati novo lokacijo in narediti novo gnezdo, ker so ostala že zasedena."

Kot je zagotovila Očko, prezimovanje ptic pri nas sicer nima negativnih posledic na naš ekosistem. "Pozimi imajo štorklje podobno prehrano kot čaplje, zato bi lahko rekli, da je na območju le več čapelj," je pojasnila.

"Ptice potrebujejo svojo zasebnost"

Ob vprašanju, kako lahko pomagamo pticam, ki prezimujejo v Sloveniji, je Očko poudarila, da je dobro, da smo nanje pozorni in jih spremljamo – od daleč. Ptice so dovolj iznajdljive, da ne potrebujejo naše pomoči, vendar pa obstaja več nevarnosti, kot je na primer zlom peruti ali noge. V tem primeru je treba poiskati ustrezno veterinarsko pomoč.

"Ptic načeloma ne zebe. Glavno je, da imajo dovolj hrane," je povedala Očko. "Sneg ni težava, saj se lahko same pomaknejo na jug. Včasih pozabimo, da ptica leti. Če jo vidimo v snegu, se je že sama odločila, da želi biti tam."

Dodala je še, da tudi ptice potrebujejo svojo zasebnost. Paziti moramo, da jih s svojo prisotnostjo ne plašimo, da ne izgubljajo energije po nepotrebnem. "Če bo ptica zbežala, bo porabila energijo, ki jo bo morala nadomestiti z iskanjem dodatne hrane."